|
| Opis: | Evropejci smo začeli podrobneje spoznavati staro egipčansko kulturo šele po Napoleonovem vojaškem pohodu v Egipt. Takrat so po naključju odkopali kamniti blok s trojezičnim napisom, ki je veliko kasneje omogočil razvozlavanje hieroglifov.
Konzuli evropskih držav, ki so prišli v Egipt po Napoleonovem porazu, so imeli zelo pomembno vlogo pri zbiranju starin, saj so le oni lahko izprosili dovoljenja za izkopavanje od turškega podkralja Mohameda Alija, ki je bil izključni lastnik zemlje. Anton Lavrin, naš rojak iz Vipave, je bil prvi avstrijski konzul, ki je stopil na egipčanska tla.
Goriško-rimska kulturna dediščina je Lavrina zanimala že prej, po prihodu v Egipt je njegovo zbirateljsko strast pritegnila predvsem egipčanska kultura in lotil se je raziskovanj. Položaj konzula mu je po eni strani olajšal dostop do najdišč, po drugi strani pa so ga službene dolžnosti zadrževale, da ni posvetil več časa izkopavanjem. Tako se je povezal z Jusufom Massaro, ki je bil zelo cenjen trgovec s starinami.
Lavrin je poslal dunajski Akademiji znanosti leta 1849 in 1850 dve poročili. V prvem je opisal svoje potovanje v Memfis. Tu si je ogledal najdišče, kjer je plačal izkopavanja in si ogledal dve izropani grobnici. Poročal je tudi o mitreju iz rimskih časov in o grobnici svetih bikov Apisov v Akri. V drugem poročilu je opisal trgovanje s starinami. Lavrin je zbral pomembno zbirko starin. Del zbirke je prodal avstrijskemu nadvojvodi Ferdinandu Maksimiljanu za dvorec Miramar, ki ga je gradil pri Trstu. Po Maksimiljanovi smrti so to zbirko preselili na Dunaj, kjer hranijo večino zbranih starin. Del svoje zbirke pa je Lavrin poslal tudi Deželnemu muzeju v Ljubljano.
Staroegipčanska sarkofaga iz rdečega granita, ki ju je Lavrin poslal v Vipavo in sta danes v posebej zgrajeni niši na vipavskem pokopališču, sta nekaj posebnega. Na zunanji površini imata upodobljeno stilizirano pročelje staroegipčanskih meščanskih zgradb, po tem vemo, da sta iz časov V. dinastije, ki je vladala pred približno 4.500 leti. Prvega iz te skupine sarkofagov so odkrili med leti 1842 in 1845 ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi in do danes poznamo le šest takšnih sarkofagov.
Sarkofaga sta dolga nekaj čez 210 centimetrov, približno 70 centimetrov visoka, z zaobljenima pokrovoma, ki imata po en ročaj na vsaki krajši stranici. Izdelana sta bila zelo natančno in takrat sta imela gladko brušeno površino, ki so jo do danes že načele vremenske nevšečnosti. Napis na prvem sarkofagu govori o egipčanskem pokojniku, ki je bil prvi položen vanj. Ime mu je bilo Raver in je ležal v grobnici v bližini velike sfinge v Gizi, kjer napisi pričajo, da je bil visok dvorni uradnik in faraonov zaupnik. Pokopali so ga na pokopališču, ki je bilo namenjeno članom kraljeve družine. Napis na drugem sarkofagu imenuje egipčanskega pokojnika Junmin. To je bil najstarejši kraljev sin, morda sin faraona Mikerinosa. Danes počivajo v prvem sarkofagu Lavrinovi starši, v drugem pa njegov sin Albert, ki je še mladoleten umrl v Aleksandriji.
| | Pripravil: | Tic Vipava | | Elektronski naslov: | tic.vipava@siol.net | | Kraj: | Vipava | | Občina: | Vipava | | Območje: | Vipavska dolina | | Država: | Slovenija (SI) |
|
I
| Program | Kontakt | Legenda | Pravno obvestilo| ©2005
Orjent